Avtor: Edward Clug funkcija: koreograf Edward Clug

»Balet Faust, katerega zgodba je 'skozi zgodovino umetniških uprizarjanj postala gledališki mit par excellence, opozorilo in obenem navdih k premisleku o tem, kdo pravzaprav smo in kakšne posledice lahko imajo naše želje – ne le na naše lastno življenje, ampak tudi na življenjske usode vseh, ki jih srečujemo na svoji poti.'«

»Z vsakim se skušam oddaljiti od ustaljenega neoklasičnega baleta in ustvariti žanr, v katerem se sodobni balet prepleta z gledališčem v prepričljivo celoto.«

»Tango je bil rojen na ulicah in jaz ga želim prenesti nazaj na ulice našega otroštva, naših src in želja. Zgodba o nas, ki nosimo tango v sebi.«

»Kot avtor bi lahko nasprotoval le, če bi v gledališču posegali v vsebino predstave, če bi spremenili kak prizor ali 'odstranili kakšno stvar'.«

»Mislim, da gre za interno odločitev, ne kot odgovor na situacijo, ampak ker so morali nekaj umestiti.«

»Snov, ki privlači protagoniste obeh predstav, Svatbe in Posvetitve pomladi, je nekakšna primarna sila, ki s svojim mehanizmom poganja družbo v svojevrstno obrednost – ritual poroke v Svatbi ter ritual žrtvovanja v Posvetitvi pomladi. Ultimativni korak je v obeh primerih neizogiben, a hkrati usoden privlačen.«

»Pri tem sem namerno sledil izvirnemu libretu in posledično tudi glasbi, ki zelo slikovito narekuje dogajanje in ne dopušča veliko prostora za 'stranpoti'.«

»Ne predstavlja le preobrata v glasbeni poetiki samega Stravinskega kot skladatelja, ampak je obenem tudi prelomnica v zgodovini plesne umetnosti. Skozi to delo spremljamo evolucijo plesa v 20. stoletju, tj. od prve postavitve Vaclava Nižinskega v Parizu leta 1913 pa do danes.«

»Iniciacijo moje postavitve predstavlja izvirna plesna kreacija Nižinskega s svojo hermetičnostjo in 'motečo' naprednostjo za tedanji čas; svojo interpretacijo Posvetitve pomladi zato doživljam tudi kot poklon Nižinskemu in njegovemu razvpitemu (ne)uspehu ob pariški premieri, ki je postala dinamični temelj razvoja modernega plesa v 20. stoletju.«

»Največji izziv je Clugu predstavljalo 'najti svoj smisel, svojo zgodbo znotraj Orffovega monumentalnega dela in se izogniti odvečnemu podvojevanju tega, kar na neki način 'izpovesta' že samo besedilo in glasba.'«

»Gre za veliko priznanje in prepoznanje naše kulture in slovenskega baleta ter naših edinstvenih dosežkov.«